Gospodična sladke petke

Moj blogec je v zadnjih mesecih precej zaživel in to me je navdahnilo, da končno napišem post, ki pove še nekaj o meni. Moram priznati, da sem svojo identiteto na svojem “starem” blogu spretno skrivala. Brez posebnega razloga, tako sem se odločila na začetku, ko je končno padla odločitev, da začnem z ustvarjanjem bloga.

 

No, pojdimo na začetek kdo sploh sem? Kdo je gospodična sladka petka?

Moje ime je Klavdija, prihajam iz prelepe majhne vasi v osrčju Haloz. Odraščala sem na “manjši” kmetiji z dvema sestrama, naš dom je bil preprost, kar pomeni, da ni bilo kot sedaj, ko so nam na razpolago takšni in drugačni računalniki, pametni telefoni in podobno ugodje. Večina časa sem v otroštvu preživela zunaj, kjer mi je oče postavil mojo prvo kuhinjo ter kjer sem spekla svojo prvo torto iz blata. 🙂 Doma smo imeli pujske, zajčke, kokoši in tudi koze, ki so še vedno ene izmed mojih najljubših živali.

Ja, precej drugače kot to počne sedanja mladina, ki cele dneve visi za računalniki in se ne zavedajo kaj zamujajo.

Najlepše trenutke svojega otroštva še vedno hranim v spominu. Puding, ki mi ga je oče vedno odstopil oziroma kako so se mi oči zasvetile, ko je mama prinesla iz trgovine Domačičo. 🙂 Ali ko sem jezila svoji sestri (sta od mene starejši 9 in 11 let), ko sta bili v puberteti in imeli svoje resne probleme. 🙂

Sedaj živim že več kot pet let v prestolnici, sem me je prinesla služba, na koncu tukaj spoznala še svojega zaročenca, ki se mu moram zahvaliti za ta blog, saj je bil njegova zamisel. Vesela sem, da je to najin, kot bi lahko rekla otrok, saj je to nekaj kar počnema skupaj in vsi, ki so v razmerju vedo o čem govorim. Jaz skuham Rok pa naredi prečudovite fotografije, čeprav sem tudi sama že kar vešča fotografiranja…

 

Zakaj sem se odločila za pisanje bloga?

Največji razlog je bila “stiska”, ki sem jo takrat čutila. Namreč bila sem mnenja, da edino kaj počnem je, da se zbudim, grem v službo in to ponavljam iz dneva v dan. Zelo hitro glede na to, da sem dobro leto nazaj napolnila trideset, sem v službi napredovala na vodilno mesto v eni izmed tujih bank. V svetu moških egov, nenehnega dokazovanja, da obvladaš svoje delo, sem bila velikokrat pod pritiskom in potrebovala nekaj zaradi česa bom vsaj delno pozabila na skrbi in se posvetila sama sebi.

 

Kaj sem se naučila?

Pisanje bloga ni tako enostavno kot zgleda, saj ko ugovotiš, da ljudje berejo tvoj blog čutiš še večji pritisk in hkrati tudi veselje, da so tvoji posti posebni in da ljudem res nekaj ponudijo. Planov za prihodnost z blogom imam veliko, od tega, da bi želela ustvariti tudi kakšne bolj “fashion” poste, kjer predstavim svoj vsakodnevni stil, saj teh v zadnjih mesecih primanjkuje.

Na svojem blogu bi želela gostiti ljudi, ki mi veliko pomenijo, kjer bi predstavili svoje najboljše recepte, potovanja, delili kakšno osebno doživetje, ki jim je spremenilo življenje… Poste o tem kako sem pogostila svoje znance oziroma neznance, ki bi prišli v mojo gostilnico. In še in še. 🙂

Leto 2016 je zame posebno leto, saj sem do tega trenutka izpolnila že svojo največjo novoletno zaobljubo, in sicer da bom pretekla 21 km. 🙂 Ne samo tole, kljub temu, da je moj vsakodnevni urnik precej natrpan sem se naučila jesti zdravo in zmerno.

Zdaj, ko vi dragi obiskovalci berete zgornje besede sem jaz že na poti na zaslužen dopust v Grčijo ali pa že ležim na plaži s koktejlom v roki. 🙂

 

Hvala vam, da ste obiskali moj blog in pridite še kdaj. 🙂 V kolikor mi želite napisati kakšno pohvalo, kritiko ali dober predloga pa vas v kontaktih čaka moj elektronski naslov.

 

sladke-petke.si