Ostri noži > nekaj, kar je pri nas doma bilo vedno prisotno. Medtem ko pa je bilo pri Klavdiji doma ravno obratno. Mogoče je pri nas bilo tako, ker je oče, kot ključavničar nože brez večjega truda nože brusil kar na kotni brusilki oz. fleksarci po domače. To mimogrede, ni ravno najbolj priporočljivo če imate kvalitetne nože. Sam z brušenjem nožev nisem imel veliko opravka, so me pa vedno mikali najostrejši noži iz japonske in njihova fama… no, potem pa sem pred leti se prijavil na tečaj brušenja nožev, katerega je organiziral takrat še skoraj nepoznan Osterrob.
| Za več dnevnih vsebin in idej spremljajte moj INSTAGRAM profil. |
Iz tečaja sem odšel impresioniran, z novim nožem, vodobrusnim kamnom in nastavkom… in ga priporočam (link).
Glavni namen tega prispevka ni, da boste na koncu japonski mojstri v brušenju nožev, ampak da razblinimo mišljenje, da je to po težavnosti nekje v rangu z doktoratom iz jedrske fizike. Ni težko in vzame relativno malo časa, če nože redno brusite. Zadoščenje ob ostrih nožih je pa itak ultimativno za nas alfa samce 🙂
Ob tej priliki pa še ena spodbuda, da tudi če nože na začetku nabrusite slabše, bodo še vedno veliko bolj ostri, kot so bili topi… 😉 Vaja dela mojstra.
Čez praznike sem se lotil brušenja, saj se je žena že res pritoževala nad ostrino. Sočasno pa sem postopek še podokumentiral. Sam sem uporabil naslednje predmete:
.
- Držalo za vodobrusni kamen nad koritom > opcijsko; Do sedaj sem brusil brez, pa moram priznati, da je bolj praktično brusiti s tem nosilcem;
- Vodobrusni kamen granulacije 600/2000 > nujno; še vedno uporabljam isti kamen, kot sem ga kupil na omenjenem tečaju;
- Kamen za ravnanje kamna > če imate nov brusni kamen, to ni potrebno, sicer pa zelo priporočljivo. V naslednjem prispevku na to temo, se dotaknem predvsem te teme;
- držalo za nož > za začetnike zelo priporočljivo; držalo vam pomaga, da držite nož venomer pod ustreznim kotom. Je pa različno uporaben glede na velikost noža… manjše nože sam raje brusim brez tega nastavka;
- Topi noži 🙂
- Viski za mehkobo > tisti, kateri ste bili na tečaju (ne vem, če je še navada) boste razumeli. 🙂
- Še vedno pa lahko nože nesete k Lukatu v profesionalno oskrbo in brušenje. Sam zaenkrat tega še nisem potreboval. Obliži so pa že kdaj prav prišli.
Predno začnete z brušenjem, je potrebno kamen nekje 5-10min namakati v vodi. Ko iz kamna nehajo uhajati zračni mehurčki je pripravljen.
Na nož nataknete nastavek (4) in ga začnete brusiti na bolj grobi strani kamna. V mojem primeru na 600, kjer v smeri od ostrine malo bolj pristisnete, proti ostrini pa skoraj brez pritiska. Vsekakor pa poslušajte, da je zvok kamna in noža čimbolj enakomeren. Enakomeren naj bo tudi kot brušenja po celotni dolžini noža. Najbolj težavne so navadno konice, saj je potrebno nož nekoliko pridvigniti, da ohranimo enak kot. Tu je potrebna mehkoba (hint: 6) 🙂
Ob brušenju kamen na vsake toliko pokapajte z nekaj vode, nikakor pa ne odstranjujte “paste” katera se je nabrala na kamnu, saj je ta glavna sestavina za učinkovito brušenje.
Po nekje 3-5min izmenjajte stran brušenja. Vmes pa vsekakor preverjajte kako se nož brusi, saj se mora na drugi strani nabrati “rob”, katerega slovenskega izraza ne poznam v angleški literaturi pa se imenjuje “burr”. Na začetku je tega roba več, z izmenjavami strani pa se postopoma zmanjšuje. Po nekje 10min, obrnem kamen na 2000 granulacije in nadaljujem z enakim procesom. Ko se rob ne pojavlja več izrazito, še enkrat na rahlo potegnite po kamnu iz obeh strani, nož operite in narežite zrel paradižnik – zato ker lahko 🙂
Simple as that. Do naslednjič…
