Vikend, zunaj oblačno vreme in povrhu vsega še moja žalost, saj se nisem mogla udeležiti Wings for life zaradi poškodbe kolena. Če se bom morala posloviti od teka bom zelo žalostna, saj enostavno rada tečem, ker se počutim svobodno, znebim se vse prtljage preteklega dne, pri tem sem v odlični formi ter še bi se najdel kakšen razlog zakaj sem nad tekom navdušena. Ampak za vsakim dežjem posije sonce, zato verjamem, da je pred mano še veliko kilometrov. In svojo žalost sem se odločila utopiti v peki oziroma v pripravi nečesa kar me bo spravilo v boljšo, bolj optimistično voljo. Sledila je…