Pisal se je marec 2018, turobna in mrzla sobota, ko sva se z možem odločila za posvojitev mucka.
Kako sva se odločila za posvojitev? Hmm, če sem popolnoma iskrena, se nisva kaj pretirano odločala, pogovarjala ali seštevala pluse in minuse. Odšla sva v Zavetišče Ljubljana, pogledat ali imajo kakšno muco, ki bi jo lahko posvojila. Imela sva v mislih starejšo in mirno muco. Po dobri uri odločanja in spremljanja muc, sva pokazala na Crasha. Veterinarka naju je seznanila s poškodbami in naju opozorila, da ga lahko dobiva le v poskusno posvojitev, saj je takrat imel v ustih in v tački še kovinsko žico, ki so jo kasneje odstranili. Aprila 2018 je postal tudi uradno najin prvi skupni muc.
| Za več dnevnih vsebin in idej spremljajte moj INSTAGRAM profil. |
Crash=Trk. Velikokrat me kdo vpraša zakaj ime Crash (po SLO kar Kreš). Ime je dobil že v zavetišču, in sicer ker je par mesec pred posvojitvijo doživel prometno nezgodo, katera ni bila niti malo nedolžna, saj ima še danes posledice. Od očesa, ki se mu ne zapira in mu je potrebno dajati za vlaženje kaplice, do manjkajočih zob, poškodovane zadnje leve tačke in čeljusti, ki je zamaknjena malce na levo. Ne glede na poškodbe, je zelo vitalen in živ muc.
Preden človek vzame mačka v svoj dom, verjetno ne pomisli kako velika odgovornost je to. Ne gre le za hranjenje, igranje in čiščenje peskovnika. Gre tudi za to, da je potrebno muco naučiti kaj lahko in kaj ne, poskrbeti zanj v času dopusta, ustrezno zdravstveno skrbeti zanj.
Kreša ne maram puščati samega čez noč, saj vem da naju zelo pogreša. Namreč ni muca, ki pretirano obožuje samoto. Ko sva doma je vseskozi zraven naju. Pa naj kuham, gledam TV, berem. Ko se tuširam navadno čaka pred vrati. Včasih pomislim, da ima strah, da ga bova zapustila.
Kadar se odpraviva na dopust, ga pustiva pri mojih starših v Halozah. Tam se mu dogaja na polno, saj imamo doma veliko živali, mačke, pse, kokoši, zajčke. Zanimivo, ampak so ga vsi lepo sprejeli, le tu pa tam pride do kakšnega pretepa z Rikijem ali Pikijem, saj mu ne pustita prevzeti prestola Haloških mačkonov. Vzameva ga zraven tudi takrat, ko greva le za vikend na Štajersko, od petka do nedelje. Sedaj se je avtomobila že navadil, mislim da točno ve kam gre. Prvih dvakrat smo morali imeti nenačrtovan postanek, saj je nekdo šel na veliko potrebo, v kletki. Mimoidoči na avtocestnem postajališču so si verjetno mislili, da sva nora. Sedaj imamo prvo pomoč vedno pri roki (vrečke, robčke).
Nasvet za vse bodoče posvojitelje. Pred sprejemom živalce v dom premislite o vsem napisanem. Na koncu predvsem postavite na tehtnico ali imate dovolj časa za živalco, saj si ne želijo preživeti dolgih dni same, zaprte. Vsekakor pa lahko potrdiva, da so posvojene domače živalce neizmerno hvaležene za novo priložnost in to tudi vračajo.
Vsekakor, če bi živela v hiši, bi si omislila še kakšno domačo žival. Priznam, da po posvojitvi, nikoli ne bi odštela večjega zneska za nakup živali. V zavetišču namreč na dom čaka vedno več muckov in psov. Čakajo dan za dnem, da bo zavetišče obiskal njihov nov lastnik. In žal se po prebranih zgodbah pojavi kdo, ki si živali niti malo ne zasluži. Bodimo boljši, spoštujmo in imejmo radi naše ljubljenčke.
Mogoče še zadnji opomnik, četudi si mucka ne boste omislili, ker sem vas prestrašila 🙂 Vedno lahko priskočite na pomoč Zavetiščem. Ali s finančnimi nakazili, nakupom hrane, odejami, brisačami. Vsak lahko pomaga.
Poglejte si tega lepotca in pozerja.
