Jaz sem kot majhen otrok, ko se odpravljam na potovanje. Vznemirjena sem že mesec dni pred odhodom, zasanjano razmišljam in si predstavljam kako mesto izgleda, kaj vse si bom ogledala, poskusila, si kupila…

Preden opišem kratko, ampak sladko potovanje v London v mesecu Decembru se moram pohvaliti z novim izgledom mojega prvorojenca (beri:bloga). Meni je zeloooo všeč in res upam, da je tudi vam. Večino prispevkov je bilo updatanih z novim izgledom, vsebina bloga ostaja enaka, kar pa nikakor ne pomeni da bo dolgočasna. 🙂 Novost je tudi, da si sedaj ustanoviteljico bloga lahko tudi predstavljate, saj moja slika krasi novo poodobo bloga, za kar se moram zahvaliti zaročencu, ki mu fotografiranje gre odlično od rok Rok. 🙂
No, naj začnem na začetku, in sicer kako je prišlo do podaljšanega vikenda v Londonu. Najboljše je, da je bil podaljšan vikend popolnoma zastonj, saj ga je moj zaročenec zadel v nagradni igri Mastercarda. Tega koliko on uporablja Mastercard v primerjavi z mano ne bom niti razglabljala, niti o tem, da v tistem času zaradi selitve v drugo državo le-tega sploh ni imel. Ampak dokler sem bila jaz drugi potnik se nisem pretirano pritoževala. 🙂
Že dobre tri tedne prej sem listala po turističnem vodniku in načrtovala vikend, vsekakor sem imela v mislih, da imama dobra dva dni kar pomeni, da si vsega ne boma mogla ogledati. Tako, da so bile v najinem planu samo največje in najpomembnejše znamenitosti.
V petek popoldan, ko nama uspe odložiti prtljago v hotelu, ki je bil zraven British museuma in le dobrih deset minut vstran od Piccadilly circusa se je najino raziskovanje pričelo. Sicer mi je že poščeno krulilo po trebuhu, ampak že ob pogledu na vse tiste izložbe nisem bila več lačna oziroma utrujena, da bi mi to preprečilo raziskovanje londonskih uličic.
Na kar se najbolj ponosna je, da sem bila precej drzna, in sicer v Pizza Hutu sem si naročila pico z ananasom, šla na vrtiljak, katere zaradi višine naravnost sovražim. No, že po dveh minutah, ko smo se pričeli dvigati mi je bilo žal in bi najraje pričela kričati. Očitno sem preživela. 🙂

Zvečer sma obiskala pristno angleško pivnico Waxy O Connor, ki me je naravnost očarala, saj je bilo pivo dobro, hitra in prijazna postrežba, lokal poln domačinov, ki se očitno znajo zabavati. Naju je navdušila, zato je bil obisk le-te na sporedu tudi v soboto zvečer.
Sobota je bila namenjena obisku Madame Tussauds, London Eye ter obisk Oxford Street-a. Nakupovalna želja ob tokratnem obisku Londona ni bila potešena. 🙂

Vsekakor so me malce presenetile cene vstopnin, ki so bile po mojem mnenju kar pretirano visoke. Glede na to, da je bila letalska vozovnica te nastanitev zastonj se vsekakor nisma zadrževala pri tem kaj si boma privoščila za pojest, tako so bili v soboto na vrsti dragoceni steaki. 🙂 Edina tolažba po plačilu računa je bil občutek, da so bili res odlično pripravljeni ter okusni.
Rana ura v nedeljo je napovedovala najin odhod. Kratek skok v London me je navdušil, seveda so se kot ponavadi dogajale tudi zabavne prigode kot je prigoda z Rastamanom (predvsem o tem, da sem imela občutek, da me on ne razume kako ga imenujem) ter o tem, da se s policistom na Brniku pogovarjam v angleščini. Predvidevam, da je imel občutek, da je z mano nekaj resno narobe (beri: da sem zadeta ali pijana), saj je imel v rokah moj potni list, iz katerega je jasno, da sem Slovenka.
Nikakor se ne morem odločiti kaj me je tako pritegnilo v tem mestu, ali je to bil občutek nepoznanega, podnebje (glede na to, da je bila zima je bilo zelo prijetno) ali ljudje, ki so bili tako sproščeni in neobremenjeni. Vsekakor se tja želim še vrniti, za kratek obisk ali za več časa. Življenje je nepredvidljivo tako, da človek nikoli ne vem kam ga bo odneslo.
xoxo
Sladke Petke, Klavdija