Po dveh letih nama je z zaročencem končno uspelo skupaj na poletni dopust. Zadnja leta so bila delovna, zaradi tega sma kar precej oddihov izpustila. Zadnji dopust je bil dve leti nazaj na otoku Santorini, zato sma se tudi letos odločila za Grčijo, ki nama je ostala v lepih spominih.
Skoraj do konca meseca julija nisva vedela ali grema na dopust ali ne, zato je bila edina izbira tik pred zdajci otok Kreta, kraj Stalis. Kreta sicer ni bila v mojih mislih, saj je bil prvotni plan obisk otoka Rodos. Mogoče pa naslednje leto. 🙂 Vsekakor me lepote Krete niso pustile ravnodušne.
Naj se najino potovanje začne. 🙂 Dva dni pred odhodom sem opazila, da letima iz Maribora in ne iz Ljubljane. 🙂 Že to je dokaz kako zelo se je mudilo z rezervacijo, da nisem uspela niti pogledati podrobnosti potovanja. 🙂 Bila je odlična priložnost, da spet obiščem moj Maribor, v katerem sem živela par let pred selitvijo v Ljubljano in na katerega imam res lepe spomine.
Let na Kreto je bil miren, zato pa je bil let nazaj grozen. Namreč sedela sma v središču otroškega vrtca oziroma živalskega vrta. 🙂 Otroci so kričali, skakali po stolih, en se je celo polulal v hlače. Muziko na iPodu sem imela tako na glas, da me je po pristanku od glasnosti bolela glava. Ja, verjetno se tukaj pozna, da še nimam otroka. 🙂
Po pristanku na Kreti sem nestrpno čakala, da pridem v hotel, odložim prtljago ter zavijem v hotelski oziroma najbližji bar in si naročim svoj prvi koktajl. 🙂 Nekako je tole že postala najina tradicija, da se prvo večer malce napijema. 🙂 Tokrat nisem zavila v hotelski bar, prej sem želela čim prej zbežati iz njega. 🙂 Ko rezerviraš zadnji trenutek ne moreš pričakovati Hiltona. 🙂 Že prvi vtis na recepciji je bil zanimiv, saj sem v levem delu prostora opazila nekakšen oltar, na katerem so bile sveče in slike. Predvidevam, da pokojnih ljudi. 🙂
Po prihodu v tretje nadstropje, kjer je bila najina soba (dvigala ne bom omenjala, ker je bilo namreč prvič in zadnjič, da sem stopila vanj) so bila vrata najine sobe odprta. Ja, na strežaj odprta. Po vstopu v sobo sma se z Rokom samo spogledala in planila v smeh, saj je bilo pohištvo v sobi staro najmanj sto let, na zidu je bil vgrajen music box. 🙂 Namen music boxa ni bil odkrit, saj sploh ni delal, prav tako niti klima. Delovati je začela, ko sma bila pripravljena plačati 5 eur na dan.
Po parih koktajlih v sosednjem baru nama še vedno ni šel iz glave najin hotelček, ampak sma se odločila, da nama tole dopusta ne bo uničilo in da boma poiskala pozitivne plati Krete. Vsaj postelja je bila udobna. 🙂
Na zajtrku je bilo vedno zanimivo, saj gostje nikoli nismo bili sami, ampak so zraven nas zajtrkovale tudi mačke. A si predstavljate, da pridete v Sloveniji v hotel in da so na zajtrku zraven mačke? Mediji bi takoj poročali o tem. Tam je bilo popolnoma normalno, poziitvno je bilo vsaj, da so bile mačke urejene in zdrave, kar za psa na recepciji ne morem reči. Izgledal je kot da je preživel tri vojne in da je njegova ura že zdavnaj odbila. Obožujem živali, ampak o tem psu nimam nič lepega za povedati.
Hrana na zajtrku je bila zelo raznolika, en dan smo celo namesto kumaric dobili paradižnik, bil je pravi praznik. 🙂 Ko pa smo en dan dobili narezana kuhana jajca smo imeli občutek, da hotel praznuje obletnico. Po parih dnevih morečega zajtrka sma ugotovila, da čez cesto prijetna restavracija, v kateri so za pičle 4 eure postregli božanski zajtrk.
Pozitivna plat hotela je čistoča, za to sem zelo hvaležna. 🙂
Na koncu koncev koliko časa pa preživimo v hotelu in zakaj bi porabili celo premoženje za hotel, če ni potrebno.
Ne bom rekla, da sma odkrila vse lepote Krete in raziskala vse čudovite kotičke, ker bi lagala. 🙂 Večino dopusta sma preživela na peščeni plaži, kjer so naju stregli od spredaj in zadaj. 🙂 Prav prijetno je bilo samo poležavati in uživati v brezdelju z izključenimi službenimi telefoni.
Obiskala sma otok Chrissi Island, otok je zaščiten in na njem niso dovoljena vozila. Do otoka se pride z ladjico in po par minutah hoje po otoku se ti pred očmi prikaže prečudovita peščena plaža ter smaragdno morje. Bilo je lepo razen tega, da je na otoku vroče kot v peklu. 🙂 Pa še za pivo je potrebno prehoditi dober kilometer, kar Roka ni niti malo navdušilo. 🙂 Sicer kdo se odloči za pohod v vroči mivki brez natikačev. 🙂 Moški za pivo. 🙂
Da ne bom napisala celega romana, sem se konkretno razpisala bom napisala še zadnjih par misli. Vzamite si čas zase, za ljudi, ki jih imate radi, uživajte v skupnih trenutkih, pojejte kaj dobrega, pregrešite se, popijte kakšno pijačo več, obiščite mesto ali otok, ki si ga želite in najbolj pomembno, ne nehajte sanjati.
Verjetno ste opazili, da nikjer nisem omenila kaj vse sem pojedla na Kreti, ali me je okus hrane prevzel? O hrani bom govorila v drugem delu članka, v katerem bom z vami delila tudi recept za freddo cappuccino, kateri je popestril moje vroče poležavanje na plaži.
Cmok, Klavdija 🙂
