Minil je že dober mesec odkar mi je uspelo preteči prvo desetko in ne morem verjeti, da se pripravljam že na drugo, ki bo čez dobrih 14 dni. Priznam, da bi se tokrat lahko malce bolje pripravila, vendar mi to ne vzame poguma, saj če mi je enkrat uspelo mi bo tudi tokrat.
Tale objava je namenjena vsem ženskam, ki potrebujejo “brco v rit”, da bodo naredile nekaj zase in za svoje zdravje. Ne bom rekla, da se borim z odvečnimi kilogrami, priznam sem ena redkih, ki imam srečo, da lahko pojem tone hrane in se mi skoraj nič ne pozna. Kljub temu pa leta naredijo svoje in ne spadam več med dvajsetletnice, ko vse stoji na svojem mestu. 🙂
Celo zimo sem se silila v fitnes, zato je spomladi padla odločitev, da se vrnem k ljubezni iz preteklosti, in sicer teku. Priznam tokrat nisem vložila večje vsote denarja v opremo, ampak sem iz omare privlekla stare superge, preluknjane pajkice znamke Tally weily in ponošeno kratko majco, ki je že zdavnaj odslužila svoje. Ko sem se odpravila odteč svoje prve kilometre po parih letih sem bila prilično navdušena, saj so vsi govorili, da preteči pet kilometrov ni noben problem, to zmore vsak, tudi tisti, ki ne trenira. No ni bilo niti približno tako. 🙂 Po enem samem kilometru sem skoraj padla v nezavest, izgledala sem kot jastog, lovila zrak. Kako smo včasih neumni in verjamemo vsakemu, ki ima pet minut, da nam daje nasvet.
Kmalu po pretečenih parih kilometrih sem se odločila, da bom končno po vseh letih izmikanja obiskala DM tek in seveda, ker sem večna optimistka se nisem prijavila na 5 kilometrov, ampak na 10 kilometrov. Najhuje, da sem svojo odločitev, da bom pretekla 10 kilometrov razbobnala celotni Sloveniji, vsem domačim, sodelavcem, celemu facebooku. Tako, da nekako nisem imela možnosti, da se teku izognem, saj bi bila osramočena, ker sem se hvalila potem pa na koncu nisem odtekla.
Moje aktivne priprave so se pričele, trikrat na teden sem šla na tek, zadnji teden prek tekom sem šla na tek skoraj vsak dan, saj me je začela grabiti panika, ko sem na internetu prebirala vse članke glede priprav na tek, kolikor prej moraš začeti trenirati, kolikokrat prej moraš preteči enako dolžnino in tako naprej. Niti moj zaročenec mi ni pomagal, saj mi je štiri dni pred tekom vztrajno pošiljal el.sporočila z nasveti, potek trase teka, da tčemo v klanec.. No v glavnem prekršila sem vsa pravila, odtekla sem samo enkrat prej desetko in še to v četrtek pred tekom. 🙂 Ne priporočam tega vsakemu, ampak vseeno mi je na koncu uspelo preteči desetko tudi na DM teku.
Ne bom vam lagala, ni bilo preprosto, po sedmem kilometru, ko sem doživela dehidracijo, nisem mogla dihati, zdelo se mi je, da me vsi prehitevajo sem se sama pri sebi vprašala kaj je meni tega treba. A ne bi bilo bolje ležati doma, pred TV-jem, gledati neko pocukrano serijo? Itak, da bi bilo bolje, vendar sem tukaj in hudiča, da mi bo uspelo. V glavi so mi odzvanjale besede, ki nam jih je namenil Alen Kobilica pred začetkom teka pa tudi moja trma mi je v tistem trenutku zelo pomagala. Uspelo se mi je privleči do cilja, nisem bila zadnja in za darilo sem od zaročenca prejela nove tekaške superge (spodaj slikca), bile so že potrebne, saj so me moji “netekaški” supergi zažulili do krvi. Česa med tekom niti ugotovila nisem, no saj večine svojega telesa nisem čutila v tistem trenutku.
Moj napotek: potrebno je verjeti vase in se potruditi iti včasih preko svojih meja sposobnosti, šele takrat spoznamo koliko v resnici premoremo. Vsaka ima pol urce časa na dan, da nekaj naredi za svoje zdravje, naj bo to tek ali pa kakšna druga rekreacija, ki vam bolj ustreza. Seveda ne pozabite vključit v vsakdan kakšen zdrav obrok, poletje je idealna priložnost, da posežete po zelenjavi namesto po ocvrtem krompirčku.
Spodaj par utrinkov iz prečudovitega DM teka, kjer mi je v 1:12 uspelo preteči 10 kilometrov.
Sladke Petke
