Prejšnji teden je bil eden izmed najbolj stresnih v zadnjem času. Ne vem točno kaj se je zgodilo, da so se v meni prebudili vsi ti negativni občutki in sem se počutila kot, da sem pred prepadom, v katerega bom vsak čas padla. Z ničemer se nisem znala potolažiti, kupila sem si nekaj za oblečt, posladkala sem se s sladoledom, šla na druženje z mojo najboljšo prijateljico, en večer sem zaspala ob desetih, ampak v meni je vrelo. Od časa do časa imam občutek, da sem si zadala preveč, da sem mogoče premlada, premalo izkušena za mesto, katero sem zasedla. Ali pa je temu botrovala pomladanska utrujenost. Še danes ne vem kaj se je dogajalo z mano, vsekakor si moram večkrat vzeti trenutek in se sama s sabo pogovoriti, ker se najbolje poznam in vem kaj mi roji po glavi. Vsak je svoje sreče kovač in vsak ima oblast nad svojim življenjem. Tako, da ni potrebno, da delamo nekaj česar nočemo, vsekakor je potrebno dobro premisliti v kolikor imamo namen drastično spreminjati svoje življenje, saj lahko še prehitro obžalujemo svoje nenadne odločitve.
V soboto, po pretirano napornem tednu je bil čas za sprostitev. In kje drugje kot v naravi si človek nabere največ moči. Odločitev je padla in že sma drvela proti Bohinju. Cesta je bila popolnoma prazna, saj so bili vsi v Planici, kjer so navijali za slovenske orle (vsaka čast za fenomenalne rezultate fantje). Kar je tukaj še posebno pohvalno je, da sma bila že ob 10:40 v Bohinju, takrat se za naju ponavadi dan šele začne. 🙂 Malce motivacije mi je na začetku vzel veter, ki naju je prepihal do kosti, ampak to naju ni ustavilo. Pohod okrog bohinjskega jezera me je napolnil z energijo, mi dal novih moči za teden, ki prihaja ter tudi moči, da se soočim sama s sabo in svojimi strahovi.
Naj se tudi malce pohvalim, da sem nama pripravila zajtrk, ki sma ga pojedla na polovici jezera. Najina “ruzak” košara je vsebovala sendvičke, zelenjavo, malinine mafine ter kavo. Vse sma snedla v dobrih 15 minutah ter nadaljevala pot, po dobrih dveh urah je bil cilj dosežen. Pred odhodom proti Ljubljani je bila potrebna še osvežitev z Zlatorogom ter kavico. 🙂
Moj nasvet: ko se vam zdi, da nimate več moči se podajte na izlet, raziskat kakšen del Slovenije, saj je naša mala država prelepa, spodaj dokaz.
